Govorec

Alma Čaušević

izvršna direktorica založbe Beletrina

Alma Čaušević je od julija 2013 izvršna direktorica založbe Beletrina. Pred tem je bila tri leta glavna producentka in pomočnica programskega direktorja za produkcijo pri zavodu Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Univerzitetna diplomirana kulturologinja in antropologinja je opravljala tudi delo izvršne producentke v Zavodu En-Knap, svojo poslovno pot pa je začela kot pomočnica vodje projekta v Študentski založbi.



Kjer je zgodba, tam je življenje!

Zgodbe so jedro vsake knjige, literarnega dela, prav tako kot so tudi bistvo naše komunikacije, medsebojnih odnosov, odnosov do sveta, družbe – so naša življenja – preteklost, sedanjost in prihodnost. Zgodbe so tako v nas in z nami skozi čas in ves čas.

Zgodbe so prav tako povezane z novimi izzivi – le te moramo kot podjetniki, ustvarjalci in kreatorji vsebin nenehno iskati. Tovrstno iskanje nam nenazadnje prinaša nov zagon in voljo.

Iskanje novih zgodb in izzivov je nekaj, čemur se je treba prepustiti in si upati tudi dovoliti, da nas prevzamejo, prav tako pa tudi spremenijo naše ustaljene tirnice, naše mišljenje in delovanje.


Digitalna doba poraja nove načine pripovedovanja in posredovanja zgodb

V današnjem, digitalnem času iz dneva v dan opazujemo nove in nove načine »pripovedovanja«, posredovanja zgodb. V primeru knjižne produkcije in knjige kot »varuhinje« zgodbe bi najbrž vsakdo najprej pomislil, da večjih težav s »pripovedovanjem« ne bi smelo biti, a vendarle smo se tudi tu morali naučiti na novo misliti predvsem o poteh, ki te vodijo k zgodbam.

Začelo se je na novo, s preprostim zaupanjem in vero v to, da smo neločljivo povezani s knjigo, literaturo ter da jo pravzaprav potrebujemo.

Literatura je laboratorij, vrelišče, kjer se svetovi ustvarjajo in srečujejo. Z branjem si dovolimo vzeti čas, dovolimo si pokukati izven naših ustaljenih tirnic, predvsem pa se učimo vztrajati v zgodbi, ji prisluhniti in jo razumeti.

Knjižna produkcija v Sloveniji se je v zadnjem desetletju soočila z mnogimi turbulentnimi trenutki, podobno kot mnoge druge produkcije v kulturi in drugih panogah. Zazdelo se je, kot bi bila kultura in z njo povezane vsebine potisnjena nekako na obrobje, kjer je komunikacija z »zunanjim« svetom otežena, kjer se je komunikacija spremenila, ne da bi to prav zares dodobra opazili.

A kjer je volja, tam je pot! Ali raje – kjer je zgodba, tam je življenje!


Premakniti se iz svojega dvorišča v svet

Da bi literaturi ponudili novo priložnost, smo na Beletrini začeli razmišljati o knjigi v digitalnem svetu ter o »pripovedovanju« v digitalnem času. Začeli smo se zavedati, da se je preprosto potrebno premakniti iz svojega dvorišča v svet in se povezati s širšim poljem, povezanim s knjigo.

Večji del svojega razvoja smo usmerili v razvoj e-knjige in leta 2012 postavili platformo za e-knjigo, Biblos. Do leta 2015 so se v platformo vključile vse splošne knjižnice v Sloveniji in nekatere specialne knjižnice, saj Biblos poleg nakupa e-knjig omogoča tudi oddaljeno izposojo e-knjig. To pomeni, da si kot člani knjižnice lahko enako kot fizično knjigo izposodimo v okviru knjižnične ponudbe tudi e-knjigo – z razliko, da to lahko storimo kadar koli v dnevu in od kjer koli na svetu.

V zgodbo smo vpletli tudi slovenske založnike in samozaložnike, ki danes poleg fizičnih knjig izdajajo tudi e- knjige – tako svoje e-knjižne izdaje v platformo redno prispeva že skoraj 200 slovenskih založnikov in samozaložnikov.

Zgodba o tem, da lahko do knjige dostopamo preko računalnikov, tablic, pametnih naprav in bralnikov, se je izkazala za zgodbo o uspehu.

Branje knjig na digitalnih nosilcih ni za vsakogar prva izbira, saj »manjka vonj po papirju, manjka šelestenje listov, ipd.«, vsaj to je mnenje, ki sem ga bila največkrat deležna in ki sem ga, priznam, tudi sama dolgo časa gojila. A sem se odločila dati e-knjigi možnost in najboljša priložnost za prvi test je bil seveda dopust. Prvič sem namesto kovčkov s knjigami v torbico položila le bralnik, na katerega sem naložila kakšnih deset knjig. Kmalu sem ugotovila, da berem na letališču, javnem prevozu, plaži, pred spanjem ter da me niti malo ne moti, da berem iz bralnika. Pravzaprav sem bila kar presenečena, da fizične knjige nisem pogrešala.

Bralnik je predstavljal »lažjo« pot do branja tudi za slabovidne ter predvsem za starejše, saj je na njem možna povečava črk. Trenutno pa stopamo še korak dlje, saj razvijamo tudi vključitev avdio knjige v našo ponudbo na Biblosu.


Spletna dostopnost za ljudi z različnimi oblikami invalidnosti

Že od nekdaj smo preko raznih projektov sodelovali z različnimi ranljivimi skupinami, predvsem z ljudmi z različnimi oblikami invalidnosti. Dejstvo, da smo znali prisluhniti, nas je preko naših vsebin popeljalo celo na polje spletne dostopnosti za ljudi z različnimi oblikami invalidnosti. Leta 2013 smo razvili metodologijo za preverjanje dostopnosti spletnih strani in vse od takrat smo glasniki pomembnosti dostopnih spletnih strani za ljudi z različnimi oblikami invalidnosti (slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno in kognitivno ovirane osebe).

In da, tudi ljudje z različnimi oblikami invalidnosti uporabljajo računalnik in obvladujejo vse realnosti, ki jih ponuja splet – v nekaterih primerih celo bolje kot večina izmed nas.

Leta 2018 je v veljavo stopil tudi zakon, ki javne organe v Sloveniji zavezuje, da do septembra 2019 prilagodijo svoja spletišča, na način, da bodo le ta dostopna za vse, s poudarkom na uporabnikih z različnimi invalidnostmi in starejših. Da bo to izvedljivo, smo na Beletrini v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) razvili tudi certifikat NSIOS za spletno dostopnost, ki ga bomo v kratkem predstavili javnosti.

In to je še ena zgodba, upajmo, da zanimiva, dolga in polna. Vsekakor pa je pomembna.