Pridi na 11DIGGIT in podarimo ti še neki sladkega
Zagotovi si svojo kotizacijo za 11DIGGIT po »early bird« ceni in prejmi vstopnico za koncert Big Foot Mama. Število vstopnic je omejeno! Zato velja pravilo »kdor prvi pride, prvi melje«. Zgodnjo prijavo lahko izkoristiš do 8. marca 2024.
Kdo? Velikani slovenskega rocka Bigfooti
Kdaj? 23. marec 2024
Kje? Oder ljubljanske Cvetličarne
Kdo je radodaren podpornik DIGGIT-a, ki podeljuje 60 vstopnic? Izveš na koncertu. 😉
Nagrade DIGGIT so digitalne nagrade in letos bomo počastili nadpovprečna, kreativna, inovativna, odmevna, skratka, izstopajoča digitalna dela, ki bogatijo ciljno skupino. Predsednica žirije 11DIGGIT in kreativna direktorica v agenciji PM, poslovni mediji Manca Krnel Hess pravi:
»Zadnje leto je v svetu komunikacije minilo v znamenju umetne inteligence. Preizkušali smo njene in svoje limite razumevanja rabe tega orodja. Pri tem smo večkrat utonili v golo fascinacijo nad zmogljivostmi umetne inteligence in pozabili na našo nalogo. Naša naloga še vedno ostaja ustvarjanje privlačne, zasvojljive vsebine, vsebine, ki ustvarja željo in nas, če je izkušnja res močna, tudi definira. Take vsebine še vedno manjka in ta se v poplavi generičnih približkov zdaj išče bolj kot kdaj koli prej. Zato bomo letos iskali predvsem projekte, kampanje ali samo komunikacijske ideje, ki nosijo moč narativa, konzumenta ne smetijo, ampak ga – prav nasprotno – bogatijo.«
Na okrogli mizi »Oglaševanje je mrtvo – naj živi oglaševanje«, ki jo je na DIGGIT-u vodila Petra Krulc, so se govorci strinjali, da se oglaševalska industrija z vzponom umetne inteligence močno spreminja, a morda celo na bolje.
Okroglo mizo o prihodnosti oglaševanje je moderirala Petra Krulc, neodvisna kreativna voditeljica, strateginja in svetovalka, ki je sodelujoče izzvala s pomenljivim vprašanjem, ali je oglaševanje v zatonu, ker ga bo nadomestila umetna inteligenca, ali pa je prav zdaj priložnost, da se panoga preobrazi in izrabi ustvarjalni potencial človeškega talenta. »Pozabite na aktualno stanje. Oglaševalska industrija se sooča z množico novosti in izzivov, ki jo bodo za vedno spremenili,« je dejal Amir Guy, ustanovitelj platforme togetherr.com. Pri tem je dal poslušalcem jasno vedeti, da je oglaševanje zelo ozka niša in da se v resnici prava kreativnost skriva zunaj oglaševalske ndustrije. »Umetna inteligenca je prihodnost, ki nam bo olajšala vsakodnevne izzive, mi pa smo žal prepočasni, da bi to implementirali. Včasih se počutim, kot da smo oglaševalci dinozavri, saj v drugih panogah hitreje pograbijo novosti in priložnosti.« Davor Bruketa, soustanovitelj in glavni kreativni direktor v agenciji Bruketa&Žinić&Grey, je bolj optimističen: »Lahko smo hvaležni, da živimo v tako vznemirljivem času, ko se stvari premikajo hitro kot nikoli prej in zato imamo toliko več moči za spreminjanje industrije. Ne vidim razloga, zakaj se ne bi učili od drugih panog. Ne bodimo skromni, naše delo dokazuje, da oglaševanje premika meje.«
Jari Ullako, ustanovni partner agencije FARM Stockholm (by The Network), je občinstvu razložil drugi tir prihodnosti oglaševalske industrije: »Za vsak izdelek obstajata dve ceni – denarna in »trajnostna«. Glede na to, da imamo vsi akterji v oglaševanju moč, da pripovedujemo zgodbe, me zanima, ali veste, katero zgodbo boste povedali množici? Pri nas smo mnenja, da bi morale vse blagovne znamke prodajati manj, a boljše stvari, ki imajo pozitiven vpliv na svet.«
Sogovorniki so se strinjali, da v prihodnosti navkljub tehnologiji brez talentov ne bo šlo: »Ljudje znotraj oglaševalske industrije morajo poskrbeti, da iščejo in negujejo (mlade) talente, zagotovo pa ne smejo zaspati na lovorikah umetne inteligence,« je dejal Guy in dodal: »Pa čeprav je umetna inteligenca orodje, ki ga ne smemo ignorirati. Poudarjam – pomeni prihodnost. Če smo včasih ljudje brali oglase, danes oglasi berejo nas.«
Na 10. DIGGITu je potekala okrogla miza, na kateri so sogovorniki razlagali, kako poteka delo v tujini, kakšni so tuji modeli zaposlovanja in česa se lahko Slovenci naučimo od svetovnih korporacij.
Okroglo mizo Slovenci v tujini je moderirala novinarka Anja Hlača Ferjančič, ki je k pogovoru o tujih poslovnih praksah s pomembnimi vprašanji o karieri izven Slovenije, izzivala Mattea Mozetiča (Unilever), Kristino Ilič (adidas) in Petjo Jarm (Accenture). Slednja se spominja, da za vstop v velike korporacije ni bila nujno potrebna le stopnja in vrsta formalne izobrazbe, temveč tudi in predvsem aktivnosti izven te. »Kadrovska služba je v korporacijah zelo pomemben oddelek, znotraj katerega pregledujejo delovne izkušnje ter interesne dejavnosti prijavljenih kandidatov,« je dejala. To dejstvo pomeni motivacijo, da se je izpopolnjevala na mnogih področjih že v preteklosti in strast do obslužbenih dejavnosti ohranja še danes: »V tujini imam za tovrstne aktivnosti večje možnosti, ti pa pomenijo tudi karierne priložnosti, zato se močno zavedam procesa, da dejansko gradim kariero.«
Mozetič je prav zaradi tega odšel v tujino: »Slovenija je čudovita, tukaj imamo visoko kakovost življenja, a po drugi strani pa z lahkoto trdim, da obstajajo mesta, ki imajo kakovost življenja še boljšo, poleg tega so tam postavljena svetovno znana podjetja, v katerih imam priložnost delati s pomembnejšimi naročniki. Vse to vodi v močnejši življenjepis in boljše izkušnje. Razpon strank in dela je na evropski ravni večji, poleg tega pa mi Unilever ponuja še dodatna izobraževanja, zato me moja prihodnja zaposljivost ne skrbi… Je pa res, da je kultura v našem podjetju tako dobra, da ne razmišljam o odhodu drugam,« pove nasmejano.
ODNOSI MED ZAPOSLENIMI V KORPORACIJI NISO VEDNO ODTUJENI
Iličiva, ki je zaposlena na adidasu se je z Mozetičem, ki v Unileverju skrbi za blagovno znamko Magnum, strinjala: »V Sloveniji bi težko našla tako velike in tako veliko strank. In res je, kar pravi Matteo – prioriteta v podjetju adidas je, da smo zaposleni srečni in da na tak način skupaj dosegamo boljše rezultate. Sistem dela je nadvse učinkovit – 12-urnega delovnika ne poznam, morda se to zgodi enkrat letno, tik pred črnim petkom,« pove na okrogli mizi.
Debata je hitro prešla v raziskovanje klime v korporacijah, za katero se ne prvi pogled zdi, da ni tako prijetna in domača, kot v manjših podjetjih: »Vodstveni kadri skrbijo za zaposlene, četudi jih je na tisoče. V tujini so bonusi, ki jih prejemamo zaposleni, le en izmed »bonbončkov« – v Univelerju imamo veliko aktivnosti in bonusov, ki jih tu ne najdemo,« je dejal Matteo Mozetič.
»Res je, priložnosti in bonitete so neomejene tudi pri podjetju Accenture,« je nadaljevala Petja Jarm. »Fleksibilnst je srčica našega podjetja in to v vsakodnevnem življenju pomeni veliko več, kot se je videti na prvi pogled, saj ti Accenture dejansko lajša dan za dnem.« Ob tem je priznala, da dobi na LiknedIn prav zaradi tega zvenečega imena precej prošenj za zaposlitev, nove poslovne priložnosti ter celo mentorstvo: »Tudi menstorstva se ne bi branila, prav z veseljem bi mentorirala mlajše kolege,« je dejala.
KAJ PA NEGATIVNE PLATI DELA V KORPORACIJI?
Iličieva je to vprašanje hitro našla odgovor: »Moje delo vsebuje veliko obveznosti, ki služijo same sebi, vsaj tako se počutim pogosto. Lahko povem, da moram vsakodnevno izpolnjevati več poročil, ki so lahko prava birokratka zanka.«
Ob odprtju debate o negativnih plateh dela v tujini so sogovorniki dejali, da je delo v korporaciji po eni strani tudi težko in polno odrekanj, saj ob tej fleksibilnosti in možnostih dela od doma včasih pogrešajo fizičen kontakt in pristen odnos s sodelovci, ki v manjših podjetjih hitreje postanejo prijatelji.
Matteo Mozetič je v tem duhu nadaljeval, da se tudi znotraj tako velikih podjetijih najdejo dvomi, ali so dovolj hitri, dobri in agilni: »Tudi v Unileverju čutimo, da bi lahko postali še boljši, hitrejši, bolj svetovljanski in v koraku s časom – bolj startupovski.«
Okroglo mizo so zaključili z mislijo, da nobenemu od njih ni žal, da so izbrali pot v tujino, saj jih je veliko naučila, tam si nabirajo izkušnje in znanja, ki jih tukaj enostavno ne bi mogli, saj Slovenija predstavlja premajhen trg. A ker je dom vseeno dom, pa vseeno razmišljajo, da se bodo morda nekega dne v prihodnosti vrnili in slovenski poslovni srenji ponudili znanje in veščine, ki so jih pridobili pri »velikih igralcih na trgu«.
Na eni od okroglih miz na DIGGIT-u so sogovorniki razpravljali o prihodnosti umetne inteligence. Bi se je morali bati ali veseliti? Kdaj se bomo naučili uporabljati to novo orodje?
Maruša Kerec, novinarka in radijska voditeljica, se je na okrogli mizi o umetni inteligenci in ChatGPT-ju pogovarjala s Simonom Cetinom (iPROM), Igorjem Pauletičem (FrodX) in Timom Bercetom, poslovnim svetovalcem in strokovnjakom za umetno inteligenco.
Kot pravi Igor Pauletič, partner v družbi FrodX, lahko umetna inteligenca pomaga ljudem na različne načine, v njihovem podjetju pa je umetna inteligenca postala nekakšen dodaten sodelavec. »V podjetju FrodX želimo podjetjem pomagati vzdrževati trajnostno rast poslovanja, pri čemer se poslužujemo tudi napredne marketinške tehnologije. Z njo podjetja usmerjamo na poti do čim boljše izkušnje strank. Poznavanje ljudi je naš poslovni model in s tem tudi služimo. Različnim ljudem prikazujemo različne ugodnosti. Marketing je področje, na katerem je mnogo izzivov, in nekatere od njih, kot omenjeno prej, rešuje umetna inteligenca,« je dejal in poslušalce spomnil: »V času mojega študija še nismo poznali interneta. Danes pa ga mladi ne le poznajo, ampak celo odlično obvladajo. Kljub temu še vedno študirajo, pišejo, delajo … Internet jim pri tem pomaga in študij se je spremenil, a še vedno trdo delajo, da pridejo do diplome in podobno. Z umetno inteligenco smo situacijo prevetrili, a tudi sistemi se neprestano prilagajajo. Verjemite mi, ljudje bomo našli svoj prostor pod soncem in ne bomo izgubili služb.«
KDO BO V PRIHODNOSTI PREBRAL 100 STRANI ZAHTEV? UMETNA INTELIGENCA.
Simon Cetin je zbranim povedal, da smo na pragu nove tehnološke revolucije in da je to v resnici zelo občutljivo obdobje in razprava: »Ko vem, kaj potrebujem, je raba umetne inteligence nadvse priročna. Z njo, natančneje aplikacijo Midjourney, je bilo moje delo olajšano. Vanjo sem podal želje in umetna inteligenca mi je takoj ponudila rešitev. Resnično me zanima, kdo bo v prihodnosti prebral 100 strani mojih zahtev? Le umetna inteligenca. To pomeni tudi to, da se bodo morali t. i. beli ovratniki prilagoditi.«
»VODOVODAR NAJ BO!«
Tim Berce se je z njim strinjal in dejal, da se moramo sprva vprašati, ali se sploh znamo učiti in se nato lotiti učenja drugačnega dela, pri katerem nam bo pomagala umetna inteligenca. »Ko se bomo naučili avtomatizirati lastno službo, bomo odkrili nove priložnosti v poslu. V prostem času nam bo umetna inteligenca pomagala izbirati glasbo, filme, aktivnosti … Otroke pa bomo spodbujali, da postanejo vodovodarji in električarji,« je še dodal v smehu.
V okviru 10. konference o prihodnosti DIGGIT so podelili nagrade za presežke v slovenskem digitalnem prostoru. Največ nagrad, po šest zlatih in tri velike, so se razveselili v DROM agency.
Po tri velike nagrade za DROM in Agencijo 101
Izmed več kot 70 prijavljenih projektov je žirija na čelu s predsednikom Juretom Dolerjem, sicer soustanoviteljem in direktorjem agencije Engagency, podelila sedemnajst zlatih in šest velikih nagrad diggit. DROM agency je veliko nagrado za digitalno kampanjo prejel za projekt »Ti sam fejlaj – Joker Out approva« za naročnika A1 Slovenija, taista kampanja pa je dobila tudi zlato nagrado v kategoriji influencerji. Za istega naročnika je DROM agency v sodelovanju z agencijo Taktik prejel zlati nagradi v kategorijah IT & telekomunikacije in posebni digitalni projekti za projekt »Spletne brihte – največji spletni kviz na svetu« Z naročnikom Cockta je agencija osvojila drugo veliko nagrado, in sicer za digitalni oglas »Cockta – Tvoje telo. Tvoja stvar«, ki je prejel tudi zlato nagrado v kategoriji blago široke potrošnje. Tretjo veliko nagrado je agencija osvojila z naročnikom Lidl Slovenija (v kategoriji digitalna učinkovitost) za »Šopek iz Lidla«, ki je tudi prejemnik zlate nagrade v kategoriji trgovina. DROM agency je zlato nagrado prejel tudi v novi kategoriji samopromocija agencij, kjer so zmagali s svojim profilom na TikToku.
Agencija 101 je veliko nagrado prejela v kategoriji družbenih medijev, in sicer za digitalno akcijo »Lepo je biti kmet« za naročnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Akcija je prejela še zlato nagrado, in sicer v kategoriji javni sektor. Drugo veliko nagrado diggit je agencija prejela v kategoriji digitalnih inovacij, natančneje za virtualno pomočnico M.A.I.A. za naročnika Merkur, ki je agenciji prinesla še zlato nagrado v kategoriji raba podatkov. Tretjo veliko nagrado so prejeli v kategoriji digitalna strategija, in sicer za znamko Argeta Junior »Kreativno razmišljanje otrok« za naročnika Atlantic Droga Kolinska, ki je dobila tudi zlato nagrado v kategoriji mediji in zabava. Projekt je tudi prejemnik nove nagrade, pokala Najboljši UX 2023.
Zlate nagrade diggit so prejele še digitalna agencija CNJ z naročnikom ZOO Ljubljana v kategoriji javni sektor za spletno stran za donacije in ozaveščanje PiroMaček Shop, Zavarovalnica Generali za svoj projekt »Personalizirani videi za obnovo avto zavarovanja z AI asistenco« v kategoriji finančnih storitev, zavarovalništva in bančništva, kreativni studio Trampolin pa za Big Bangov tridimenzionalni billboard v kategoriji digitalnega zunanjega oglaševanja. V novih kategorijah učinkovitostnega marketinga, oblikovanja in uporabniške izkušnje so slavile agencije POINT OUT za akcijo »Črni Peter/k«, agencija Sonce.net za preznamčenje naročnika Mjob in AV studio, ki je za Zavarovalnico Triglav zasnoval aplikacijo i.triglav. Luna TBWA je prejela zlato nagrado v kategoriji šport in prosti čas za spletno mesto »Laško Skočimer« za naročnika Pivovarna Laško, v kategoriji turizem pa Turizem Ljubljana za TikTok profil @VisitLjubljana.
»Pohvalno je, ko digitalnih aktivacije predstavljajo osrčje celostnih kampanj«
»Vsekakor je spodbudno, da je bilo prijavljenih več kot 70 projektov, ki so se potegovali za nagrade diggit. Med njimi je bila kopica zanimivih, nekaj jih je posebej izstopalo, nekaj pa, povsem običajno, ni ponudilo presežka. Med prijavljenimi projekti smo lahko zaznali, da agencije in podjetja sledijo globalnim smernicam in trendom, nekaj projektov je tudi takih, da si trende digitalnega oglaševanja upa celo narekovati. Posebej pohvalno je, kadar prav digitalne aktivacije predstavljajo osrčje celostnih kampanj. Ker smo Diggit, smo prav takim dali nekaj prednosti. V imenu celotne žirije pa lahko trdim, da so nas najbolj očarali projekti z jasno in čisto kreativno idejo. Taki imajo ravno v digitalnem okolju, kjer je čas zaznave kratek, informacij pa preveč, največjo moč. Žiriranja smo se lotili nadvse resno in zavzeto, prijavljenim projektom namenili precej časa in verjamem, da so končni zmagovalci tisti, ki si to dejansko najbolj zaslužijo. Digitalna marketinška pokrajina pri nas ima zagotovo lepo in razgibano prihodnost,« je letošnjo digitalno letino komentiral predsednik žirije Jure Doler, ustanovitelj in direktor agencije Engagency.
Zlati likalnik za Timoteja Galo
Organizatorji DIGGIT-a so letos četrtič podelili tudi priznanje za pomembne dosežke na področju digitalnih komunikacij v Sloveniji. Zlati likalnik za digitalno osebnost leta je prejel Timotej Gala, namestnik direktorja Httpoola, ene od najuspešnejših zgodb v slovenskem (digitalnem) prostoru, ki dokazuje, da znamo tudi Slovenci »pogledati« v prihodnost.
Včeraj, 9. maja je v Grand hotelu Union Eurostars potekal že deseti DIGGIT, dogodek, namenjen vpogledu v prihodnost, ki se ga je udeležilo preko tisoč obiskovalcev.
Na dveh odrih je več kot trideset govorcev spregovorilo o prihodnosti tehnologije, oglaševanja, dela in mode, z obiskovalci pa so delili tudi primere dobre prakse. Da se je dan začel v odličnem vzdušju, so poskrbeli pri Hitradiu Center, nato pa so se udeleženci preselili v dvorani.
»PRI NAGOVARJANJU CILJNEGA OBČINSTVA BODITE JASNI IN NATANČNI«
Na glavni oder je prvi stopil Scott Gould, britanski strokovnjak za vpletenost, ki se je posvetil vprašanju, kako se blagovne znamke povežejo s potrošniki in vzpostavijo dolgotrajne odnose ter jih vpletejo na čustveni ravni. Pri tem je najbolj poudaril, da vključenost (ang. engagement) pomeni, da se z nekom povežeš. V primeru blagovnih znamk to pomeni, da jih morajo potrošniki oz. kupci najprej spoznati in izvedeti čim več o njih. »Komunikacija mora biti natančna, saj se prepogosto zgodi, da sami mislimo, da komuniciramo jasno, ljudje pa se s tem ne strinjajo,« je opozoril Scott Gould.
CHAT GPT JE LAHKO VAŠ NEPOGREŠLJIV »SODELAVEC«
Alastair Banks, soustanovitelj podjetja Optix Solutions, je nato spregovoril o digitalnih trendih letošnjega leta, pri čemer je največ časa posvetil orodju Chat GPT. Po njegovem mnenju je največja napaka, ki jo lahko storimo pri uporabi tega orodja, da se z njim ne pogovarjamo oz. ga ne »učimo«. »Povedati mu moramo čim več o sebi ter o svojem podjetju oz. znamki. S tem, ko dobi čim več informacij, daje vedno boljše rezultate,« pravi Alastair Banks. Dodal je, da večina ljudi razmišlja v smeri, da Chat GTP zanje ustvarja besedila oz. vsebine, v resnici pa bi ga lahko uporabili še za marsikaj – med drugim vam lahko pomaga pri raziskavi trga, načrtovanju razporejanja proračuna, pisanju briefov ali pri sestavljanju vprašanj, ki jih boste na razgovoru zastavili potencialnim zaposlenim.
NASLOVLJIVA TELEVIZIJA JE PRIHODNOST
Willem Janssen, komercialni direktor za severno Evropo v podjetju FreeWheel, je v nadaljevanju razkril skrivnosti za ciljano televizijsko oglaševanje, ki bo po njegovem mnenju ključno v prihodnosti. Tradicionalno gledanje televizije se po njegovih besedah spreminja, a čeprav menimo, da ljudje med gledanjem televizije ne marajo gledati oglasov, to ne drži povsem. Oglase bi gledali, če bi jim bili prilagojeni oz. če bi vsakomur prikazovali oglase, ki so relevantni zanje. To »težavo« rešuje naslovljiva televizija oz. adressable TV, ki se je v določenih evropskih državah, na primer v Franciji in Veliki Britaniji že izkazala za izjemno uspešno.
DOBRODOŠLI V NASLEDNJI FAZI ČLOVEŠKE EVOLUCIJE
Verjetno najbolj dramatično je bilo predavanje Aragorna Meulendijksa, soustanovitelja podjetja ItsMrMetaverse, ki je začel z mislijo, da ljudje vstopamo v naslednjo fazo evolucije. »Spremembe, ki se nam obetajo, so izjemne in po nekaterih napovedih nas v naslednjih tridesetih letih čakajo spremembe, primerljive s spremembami, ki jih je človeštvo doživelo v zadnjih 20.000 letih,« je povedal.
Prvi digitalni generaciji sledi prva virtualna generacija, saj mladi ogromno časa preživljajo v virtualnem svetu, kjer spremljajo virtualne vplivneže, sledijo virtualni modi in plačujejo z virtualnim denarjem. Še več – svojih virtualnih avatarjev ne dojemajo več kot svoje podobe, s katero nastopajo na spletu, ampak kot dejanski podaljšek samega sebe.
PO DNEVNEM DELU ŠE PODELITEV NAGRAD IN INNOVATIFOVE ZABAVE
V dnevnem delu konference smo prisluhnili tudi drugim govorcem, pa pogovoru s Timijem Zajcem, svetovnim prvakom v smučarskih skokih, ter trem zanimivim okroglim mizam, zvečer pa je obiskovalce čakala še podelitev nagrad za presežke v slovenskem digitalnem prostoru ter zabava, na kateri je za odlično vzdušje poskrbel DJ Vazz bo s svojim vinyl only setom.
Timotej Gala (Httpool), čestitamo!
Digitalna osebnost leta Timotej Gala je namestnik direktorja Httpoola, ene najuspešnejših zgodb v slovenskem (digitalnem) prostoru in dokaz, da znamo tudi Slovenci »pogledati« v prihodnost.
Pokrovitelj zlatega likalnika je Zavarovalnica Generali.
Kako (pre)živeti v svetu TV-oglaševanja?
Z Willemom Janssenom, komercialnim direktorjem v podjetju FreeWheel, se bomo sprehodili po video ekosistemu, od medijev in video vsebin do monetizacije video oglasov in doseganja rezultatov. Na DIGGIT-u bo razkril skrivnosti ciljanega TV-oglaševanja – kako ujeti popolno ravnovesje med prihodki in nadzorom.
O moči naprednih tehnologij bo govoril tudi Uroš Kramberger, vodja marketinga v podjetju STUDIO183. Ta se bo osredotočil na modno industrijo in trajnostno prihodnost.
Predstavil bo aplikacijo »500KG CO2« za transformacijo starih oblačil v nove in prvo virtualno modno revijo s pomočjo VR tehnologije, ki so ju pripravili v sklopu berlinskega tedna mode. Rezultat? Občutno zmanjšana količina odpadnih oblačil napram fizično izdelanim modnim kolekcijam.