Oder DIG

Pokrovitelj:

Pokrovitelj:

V današnjem dinamičnem svetu, ki ga zaznamujejo napredne digitalne tehnologije, meje med panogami pa se brišejo, podjetja potrebujejo inovacije bolj kot kdaj koli prej. Čedalje hitrejša stopnja sprememb je velik izziv za podjetja, ki želijo ohranjati korak z drugimi. Znajdejo se v navzkrižnem ognju, razpeta med hitro spreminjajočim se vedenjem potrošnikov in trgov ter globoko zakoreninjeno organizacijsko inercijo, ki zavira potrebne spremembe. Za to lahko krivimo tehnologijo, internet, družbene medije ali nakupne navade milenijcev, a nič ne bo spremenilo dejstva, da se nekoč inovativna podjetja trudijo preživeti, medtem ko stoletja stari poslovni modeli čez noč postajajo nepomembni. Korporativni svet je predolgo vztrajal pri modelu menedžmenta, ki je bil zasnovan za proizvodno revolucijo, ki je bila odvisna od standardizacije, učinkovitosti in nadzora. Današnja podjetja imajo poslovne procese 21. stoletja, ki podpirajo internet, a so zgrajeni po načelih upravljanja iz 19. stoletja. Zaradi izbruha covida-19 se je teh izzivov treba lotiti še hitreje, saj je naše delo, izobraževanje in družabno življenje preselil v digitalni prostor. Pandemija tako postaja upravljavski izziv, saj so podjetja pod vedno večjim pritiskom. Delo na daljavo in hibridno delo sta voditeljem omogočila vpogled v prihodnost delovnega mesta. Naše organizacije so prisiljene v digitalizacijo, vendar pogosto ne razumejo, da to ne zahteva le novega nabora tehnologij. Potrebna je nova paradigma upravljanja za digitalno dobo – premik od starega modela poveljevanja in nadzora k novemu mrežnemu modelu, ki zajema odprtost, sodelovanje in izgradnjo odnosov. Ali smo pripravljeni uvesti radikalne nove pristope k delu? Vladimir Vulić bo ponudil živahen vpogled v novi svet dela in navdihnil vsakega vodjo, ki želi preživeti v digitalni dobi.

Martin Pelcl se bo v svojem prispevku osredotočil na dve področji, in sicer na naročanje storitev in prihodnost dela. Prepričan je namreč, da je prihodnost v storitvah, zato se bo posvetil ekosistemu digitalizacije naročanja storitev in prikazal, kako bo digitalna preobrazba na področju storitev vplivala na prihodnost dela. Pri tem bo podal svoj pogled na delo od doma in hibridni model, za katerega se odločajo številna podjetja, s tem pa tudi na prihodnost organizacije dela. Predstavil bo tudi izsledke internih raziskav, ki jih bo izvedel ekskluzivno za Diggit.

V svetu, kjer je mogoče izdelke in storitve zlahka posnemati, ni nič bolj dragoceno kot močna blagovna znamka. Zato se je Klaus odločil za marketinško strategijo, ki jo vodi blagovna znamka, z željo, da bi se razlikoval od konkurence in spodbudil povezavo s svojim občinstvom. Toda kako v start-upu, ki deluje v medorganizacijskem okolju in se ukvarja s programsko opremo kot storitvijo, izračunati donosnost naložbe (ROI) videposnetkov z mačkami, umetnosti oboževalcev Spice Girls in knjig o koktajlih?

James Bond je z Aston Martinom metaforično oral ledino prikritega oglaševanja v tradicionalnih medijih. Z vplivneži so novi mediji tovrstno oglaševanje normalizirali, a kljub nenehnemu preizkušanju meja medijske higiene vsaj performativno ostajali zvesti pravilu delitve »države in cerkve«. S prihodom nove generacije pa je medijska industrija s postcovidnim kopernikanskim obratom in neprecedenčno komercialno iskrenostjo čez noč spremenila pravila igre in v središče mainstreamovskega medijskega »sončnega sistema« postavila monetizacijo. Vprasanje danes ni več, kako monetizirati obstoječo vsebino, temveč kakšno vsebino potrebujemo za zamišljeni tip monetizacije. Če je bilo nekoč oglaševanje ena od monetizacijskih strategij uredniške vsebine, je danes uredniška vsebina eden od »filerjev« oglaševanja. Če je nekoč James Bond vozil Aston Martina, danes Aston Martin naokrog vozi Jamesa Bonda. V tem prispevku se bomo skozi (pop)kulturne fenomene, od spletnih iskalnih algoritmov do korejskih TV-dram, spraševali, kdo so v tej igri zmagovalci in kdo žrtve, kako danes ustvarjati avtentično kakovostno vsebino in kaj vse to pomeni za prihodnost oglaševanja.

Po eni strani se zdi, da se nad vlogo in vrednost podatkov v marketingu zgrinjajo črni oblaki: GDPR, platforme začenjajo omejevati sledenje, pogorišče martech AI start-upov, odmevni primeri, kot je Airbnb, ki bo preusmeril dobršen del svojega proračuna za učinkovitost (performance) v aktivnosti za gradnjo blagovne znamke. Toda kako strukturne so te tegobe? Gre za korekcijo po vrhu hype cikla? Mrtvo vejo razvoja? Ali so to le porodne težave in nas renesansa podatkovno gnanega marketinga šele čaka? Če bo tako, kdo so (ali bodo) nosilci tega? S predavateljem se sprehodite po trenutnem stanju na trgu, trendih, ki so nas pripeljali do sem, in (pre)drznih ugibanjih, kam bo šel razvoj. Napovedi verjetno ne bodo pravilne, vam bodo pa podale nove vpoglede v preplet podatkov in marketinga ter priložnosti in pasti, ki se tu skrivajo.

In smo tam, na točki, ko moramo disruptirati disruptivno. Ali kot pravi Greg Satell: »The Digital Era Is Over. Long Live Innovation!« Leta 2014 sem na Diggitu govoril, kako je digitalno okolje disruptiralo marketing in kaže, da to obdobje počasi, ampak vztrajno prehaja v novo ero. Kakšno novo ero imam v mislih? Takšno, v kateri dobi marketinški oddelek ali agencija brif za kampanjo, s katero morajo nagovoriti osebno (tudi z videooglasi) 7 milijonov ciljnih skupin (predstavljajte si, kako obsežna je t. i. mreža stičnih točk potrošnikov, customer journey map);vko mora HR  poiskati-zadeti-nagovoriti kader in pri tem dobi seznam npr. 376 značilnosti življenjskega sloga točno določenega profila; ko letni marketinški proračun ni več namenjen štirim tržnokomunikacijskim kampanjam na leto, ampak je teh 169; ko se čas od marketinškega izziva do realizacije skrajša za več kot nekaj desetkrat (to je primerljivo obdobju, ko so razvili cepivo proti covidu-19, saj so čas merili v dnevih, v preteklosti pa v letih); ko AI in AR postajata sestavni del marketinškega procesa (to je isto obdobje, ko znani odprtokodni programer šokantno ugotovi, da AI-orodje GitHuba, ki se imenuje Copilot, dobesedno kopira kodo legendarne videoigre Quake III iz leta 1999 in s tem posledično odpre tudi pravno vprašanje glede zaščite avtorskih pravic); ko je analitik-matematik top svetovalec na področju vsebinskega marketinga; ko je kreativnost kreativnega direktorja iskanje prave kombinacije različnih doživetij (experiences) na različnih stičnih točkah različnih kanalov za doseg optimalne konverzije po marketinškem lijaku, in tako dalje. Zdi se, da je res prišel čas za disrupcijo že tako in tako z digitalom okoljem disruptiranega marketinga. Prišel je čas za (re)inovacijo marketinga per se.

Darko Silajdžić bo podal svoj pogled na fenomen igričarstva in njegov vpliv na svetovno pop kulturo. Kako bo to vplivalo na sedanje in prihodnje generacije in na način, kako zanje ustvarjamo in jim tržimo svoje blagovne znamke in izdelke? Doživeli boste kreativen vpogled na novo zoro, ki sega onkraj digitalnega sveta.

Jure Doler bo na Diggitu 2022 spregovoril o trendih in prihodnosti zabavne industrije v digitalnem okolju ter njenem vplivu na komuniciranje, še posebej z vidika uspešnega zadrževanja pozornosti ter visoke vključenosti uporabnikov, kar za znamke še vedno predstavlja enega od večjih izzivov.

Shed Simove bo na Diggitu 2022 govoril o idejah, razmišljanju, inovacijah in tehnikah za njihovo udejanjanje: »Ko pride ideja, ji sledi, lahko te popelje do neverjetnih stvari …«

Pokrovitelj:

Nedavni tehnološki razvoj, kamor sodijo tudi litij-ionske baterije in sodobna elektronika, je omogočil revolucijo elektrifikacije, ki jo trenutno doživlja avtomobilska industrija. V tej fazi preobrazbe industrije se skupina Rimac pojavlja kot vodilna družba, ki je na novo opredelila krajino luksuznih in visoko zmogljivih vozil z uporabo svoje najsodobnejše tehnologije, saj je na trgu predstavila prvi električni hiperavtomobil na svetu, ki so ga poimenovali Rimac Concept_One. Ta uspeh je kmalu vodil do Rimac Nevere, najmočnejšega avtomobila, ki je bil kdaj koli izdelan, in do prevzema priznanega avtomobilskega proizvajalca Bugatti, ki je še dodatno utrdil položaj skupine Rimac kot vodilnega igralca v industriji. Z dokazano uspešnostjo razvoja vrhunskih rešitev za električna vozila Rimac Technology (del skupine Rimac) zdaj spodbuja proizvajalce avtomobilov pri njihovih ambicijah na področju elektrifikacije, saj deluje kot dobavitelj tehnologije. V tej predstavitvi boste izvedeli vse o ozadju dosedanje poti skupine Rimac in o tem, kar to hrvaško podjetje čaka v prihodnosti.

Časi statične segmentacije so mimo. Še vedno sicer uporabljamo segmente in persone. Dejstvo pa je, da nam večji obseg podatkov omogoča širitev segmentov, zato lahko dinamično upravljamo s sporočili strank glede na morebitne spremembe v njihovih preferencah. Umetna inteligenca in nenadzorovano združevanje v skupine (clustering) nam pri tem omogočata, da se odzovemo kar se da hitro in tako obdržimo zadovoljnega uporabnika in povečamo prodajo s situacijsko prilagojeno ponudbo.

Kakšen je vpliv umetne inteligence na posameznika in družbo? Kdo postavlja pogoje in v katero smer gremo? Na kaj mora biti pozorna regulacija? Kaj pomeni reguliran trg za gospodarstvo? Predavanje bo predstavilo razvoj in okvir prihajajoče pravne ureditve umetne inteligence s poudarkom na položaju razvijalcev, oblikovalcev in uporabnikov rešitev.

Kriptoekosistem je postal novi naložbeni razred. Prenašanje vrednosti med udeleženci na trgu ne poteka zgolj preko fiat denarja, temveč tudi s kriptovalutami in njihovimi protokoli. Kriptovalute ali t. i. elektronsko zlato in blockchain projekti postajajo hranitelj vrednosti, plačilno sredstvo in vse pomembnejši del razpršitve premoženja posameznikovega naložbenega portfelja. Pri razvoju kriptoekosistema skozi zadnja leta smo lahko spremljali tako uspešne kot propadle projekte, prevare in visoko volatilnost kriptovalut kot tudi uvedbo ukrepov, usmerjenih k zaščiti vlagateljev. Pomembno vlogo v kriptosvetu igrajo tudi družbena omrežja in sicer kot kreatorji vrednosti (t. i. whaleov), kjer se lahko hitro znajdemo v poplavi informacij in tudi lažnih novic. Ne glede na to lahko v prihodnosti – ravno zaradi kriptovalut – pričakujemo transformacijo centralnih bank in bančnega sistema v smer decentralizirane ureditve, kar predstavlja velik premik v naših navadah, povezanih s fiat centralnobančnim ekosistemom. Virtualni denar posameznih območij ali držav bo postal naša realnost. Posledično bodo kriptovalute tako vplivale na vsa področja – zavarovalništvo, umetnost, šport, proizvodnjo kot tudi na storitvene dejavnosti. Na nekaterih področjih je ta vpliv že zaznati.

V zadnjih nekaj mesecih se zdi, da svet umetnosti, športa in tudi trgovine govori le še o NFT-jih, nezamenljivih žetonih (non-fungible tokens). Prodaje posameznih NFT-del dosegajo večmilijonske zneske, na to področje pa vstopajo celo avtomobilski proizvajalci. Zato je pomembno, da pogledamo, kakšne so dejanske priložnosti za slovenske ustvarjalce in podjetja, kje zamujamo in zakaj je Slovenija ena od vodilnih držav na tem področju.

NFT-ji oz. tako imenovani unikatni, nezamenljivi žetoni so v letu 2021 obnoreli svet. Kaj ti žetoni sploh so? Kaj jim povečuje vrednost? Kakšni so primeri njihove uporabe in kaj so trendi na trgu ter napovedi za prihodnost? Vse o NFT-jih in o tem, kako obrniti NFT-vročico v svoj prid, boste izvedeli na tem unikatnem predavanju brez primere.

NFT-ji preplavljajo svet. Po začetni navdušenosti ozke ciljne skupine pa se danes sprašujemo o širokem potencialu, ki ga imajo NFT-ji na vseh področjih delovanja družbe.Predavateljica bo predstavila konkretno uporabnost v turizmu in turističnem marketingu – tako z vidika teoretskih možnosti kot s konkretnimi primeri že izvedenih aktivnosti.

Oder GIT

Pokrovitelj:

Pokrovitelj:

Christopher Coomes bo v svojem predavanju opisal, kaj je živi laboratorij in kaj ni ter kaj bi moral biti. Predstavil bo, zakaj so živi laboratoriji pomembni za razvoj izdelkov in zakaj so z vidika živih laboratorijev digitalni dvojčki nujni za prihodnost. Svetoval bo, na kaj morate pozorni, ko se odločate za živi laboratorij in ali ga sploh potrebujete za razvoj izdelkov. Poleg tega bo podal oceno najpomembnejših rešitev, ki jih potrebujete za vzpostavitev živega laboratorija in digitalnih dvojčkov, ter na koncu povzel prihodnost razvoja izdelka.

Čeprav je pametni dom že skoraj desetletje osrednja marketinška parola proizvajalcev bele tehnike in elektronike in je praviloma omejen na oddaljen nadzor naprav v pametnem domu, gre v jedru boja za prevlado v domovih prihodnosti za podatke. Z dostopom v dnevno sobo, kuhinjo in shrambo se mešajo karte v trgovini in distribuciji. D2C postaja realnost za prav vsako blagovno znamko, pametne naprave pa zgolj orodje in portal za dostop do končnega kupca.

Dejstvo je, da se danes stranke večinoma ne počutijo primerno nagrajene za svojo zvestobo. Podjetja pa pogosto s svojimi programi zvestobe ne krepijo zvestobe strank. V želji po spodbujanju nakupov se programi zvestobe pogosto izrodijo v nek dodaten prijem za pospeševanje prodaje, zaradi katerega znamka ne razvija svojih ambasadorjev, izplačane ugodnosti pa ne prinašajo učinka, kot bi ga lahko. Marketinška tehnologija (martech) je v zadnjih letih doživela silovit napredek in tehnologija danes dejansko omogoča prepoznavati prave oboževalce, izračunati njihov potencial in jih tudi mnogo bolj učinkovito nagraditi za iskreno ambasadorstvo. Tehnologija je dosegla, da danes podjetja lahko resnično učinkovito prepoznavajo (in spodbujajo) obnašanje, ki ga izkazujejo zveste stranke. Obnašanje stranke med dvema nakupoma lahko bistveno bolj izkazuje njeno zvestobo kot zgolj opravljeni nakup. Podjetja, ki so sposobna spremljati obnašanje stranke tudi v vmesnem času med dvema nakupoma, spoznajo, kako pogosto se spomni nanje. Kateri izdelki jo zanimajo ali katere njihove vsebine jo morda pritegnejo. Slednje spet na nek način izkazuje njen interes po določenih izdelkih. Izjemnega pomena je prepoznati, katera stranka je podala odlično oceno izdelka, ki ga je kupila. Če ne drugo, že zato, da tako izvedo, koga ima smisel pozvati k aktivnemu priporočanju posameznega izdelka. Bolj ko podjetja poznajo stranko, bolj ji lahko vsebinsko približajo svoje nagovore. Pa tudi prodajne akcije in »ugodnosti«. Bolj ko poznajo stranko, z bolj primernim »darilom« se ji znajo zahvaliti za njeno naklonjenost in zvestobo. Morajo pa biti sposobni spremljati tudi odtis strankinih aktivnosti in tudi na osnovi teh podatkov stranko obravnavati v skladu z njenimi interesi. Teh zagotovo nikoli ne bodo znala prepoznati izključno na osnovi preteklih nakupov, na čemer še vedno temelji večino programov zvestobe slovenskih družb. Novodobni programi zvestobe so generator rasti. A bolj kot to – so orodje zadovoljnih strank, ki jim pomagajo stopiti v vlogo ambsadorjev znamke in širiti zaupanje znotraj njihovega socialnega kroga.V predavanju bodo predstavljene ključne usmeritve pri načrtovanju prenove programa zvestobe in nove možnosti, ki jih prinaša sodobna marketinška tehnologija.

Nejc Lepen bo v svojem predavanju razkril svojo vizijo razvoja interneta in pravil igre v nastajajočem digitalnem okolju. Med drugim bo pojasnil, kako lahko podjetja danes zaščitijo lastne konkurenčne prednosti, zakaj bo spoštovanje zasebnosti v prihodnosti ključen gradnik uspešnega poslovanja ter zakaj je za strokovnjake in odločevalce v marketingu ključno, da se že danes odločijo za »rdečo tabletko« za uspešno delo v prihodnosti.

Kaj se zgodi, ko uporabniki nenadoma odkrijejo, da je možno gorivo natočiti tudi s telefonom? Ko odkrijejo, da obstaja tudi spletna Petrolova prodajalna? In ko se o tem z njimi pogovarjaš na družbenih omrežjih in se število interakcij noro poveča? Epidemija je Petrol mnogim pokazala v novi luči, kot digitalno podjetje, ki zna prisluhniti svojim uporabnikom. To je prineslo številne nove priložnosti, hitre odločitve, pa tudi kup novih izzivov. Vas zanima, kakšnih?

Miha Valentinčič se bo v svojem predavanju osredotočil na napovedi glede mobilnosti v preteklih letih, nato pa se posvetil današnjemu stanju in trendom v svetu. Predstavil bo vidik uporabnika in izpostavil spreminjanje navad tudi na področju mobilnosti. Svoj prispevek bo sklenil s predstavitvijo inovativnega koncepta eFrend.

Čudežno formulo, v kateri se prepletata znanost in tehnologija? Moč narave, ujeto v naravno kozmetiko? Lepotne rituale, prijazne do kože, zdravja in okolja? Vse to in še več. V novi kozmetični realnosti mora biti vse »pisano na kožo«. Glavno besedo ima segmentiranje: kupcev, prodajnih poti, izdelkov, cen, medijskih kanalov. Spoznajte štiri »vroče kozmetične trende« leta 2022, ki izkazujejo vse večje potrebe in pričakovanja popolnoma različnih generacij potrošnikov. Kako uspešno krmariti med več kot petdesetletno tradicijo in novo digitalno realnostjo ter pri tem ostati zaupanja vredna in trendovska blagovna znamka?

V poplavi vsega je danes težko izstopati. Izstopati po videzu, vsebini ali učinku? V svetu vsega je škodljivo tudi težko prepoznati in izločiti. Mar ne bi bilo enostavneje, če škodljivega preprosto ne bi bilo? Snovanje izdelkov od začetka do police je vse prej kot preprosta pot. Lahko pa se jo še dodatno oteži, če se zelo pazi na to, kaj je v izdelkih, od kod so sestavine, da se ne škoduje, išče najvišje standarde proizvodnje, neštetokrat analizira, če se vse skupaj zapakira v drugačno embalažo in ob celotnem procesu še pazi, da se ne škoduje okolju, živalim in ljudem. Se to splača? Si to sploh kdo želi? Je to prepoznano kot dodana vrednost? Ali to sploh kdo potrebuje? Ali je to še edina pot, če gledaš na »projekt« dolgoročno? V predavanju boste skozi zgodbo NABIE spoznali, kako vzpostaviti premium blagovno znamko kozmetike in prehranskih dopolnil povsem od začetka do police, in to na malo drugačen način. Očiščeno vsega odvečnega.

Shed Simove bo na Diggitu 2022 govoril o idejah, razmišljanju, inovacijah in tehnikah za njihovo udejanjanje: »Ko pride ideja, ji sledi, lahko te popelje do neverjetnih stvari …«

Pokrovitelj predavanja je:

Prehrambena industrija se še nikoli ni tako hitro spreminjala in to kažejo tudi podatki najbolj priljubljenih jedi in restavracij. Novodobne restavracije ne iščejo več samo premium lokacije s teraso, ampak se odpirajo tudi za dostavo hrane – na ta način so nekateri gostinci že prepoznali priložnost za širitev poslovanja in odprli nove lokacije. Kako so se v zadnjih dveh letih spremenile prehranjevalne navade Slovencev? Katere jedi najraje naročamo? Kako priljubljene so veganske jedi? Katere trende lahko pričakujemo v prihodnosti? Poglobili se bomo v vse te številke in napovedali premike na področju hrane, ki smo jim že ali pa jim še bomo priča.

Naše prehranske navade in kmetijske prakse niso bile še nikoli tako pomembne pri obvarovanju planetarnih naravnih resursov in ekosistemov, kot so zdaj. S prosto trgovino, globalizacijo in dosegom trga z enim klikom smo postali odvisni od tujega uvoza hrane. Številne krize nam kažejo, da naš prehranski model ne bo preživel naslednjega stoletja, zato moramo ustvariti novega. Skupnosti, ki si bodo zagotovile zanesljiv vir lokalnih in naravnih rastlinskih hranil, si bodo zagotovile varno prihodnost za nove generacije. Potrebna je korenita transformacija kmetijstva v smeri regenerativnih praks za zaščito zemeljske plasti, vode in zraka. Hrano želimo pridelati v laboratorijih in pozabljamo, da imamo popolno okolje že pripravljeno, če ga ne bomo prej uničili. Zmanjševanje vplivov prehranske industrije je veliko kompleksnejše, kot postaviti veganski izdelek na mizo. Potrebna je celovita rešitev, ki zajema celotno pot hrane od vil do vilic. Grashka ustvarja lasten prehranski model, ki sloni na razvoju 100 % naravnih in rastlinskih hranil ter gradnji odpornih kratkih dobavnih verig med pridelovalci, predelovalno industrijo in distribucijsko infrastrukturo. Podjetje razvija vse ključne rastlinske delikatese za enostaven prehod na naravno rastlinsko prehrano iz regionalnih sestavin. Razvojni oddelek uporablja starodavne tehnike fermentacije, dehidracije in dimljenja v kombinaciji z modernimi spoznanji. Ciljajo na izgradnjo prehranskega sistema za distribucijo naravnih rastlinskih proteinov v Srednji Evropi in se kot primer dobre prakse širiti tudi na druge trge.

Trendi zdravega prehranjevanja se zadnja leta korenito spreminjajo. V času, ko sta ponudba in dostopnost zdrave prehrane večji kot kadar koli prej v sodobni zgodovini, se njena izbira več kot naravna. Kljub temu se v Sloveniji nezdravo še vedno prehranjuje več kot polovica prebivalstva. Hkrati pa nastaja zmeda, kateremu trendu slediti in kaj vsakemu posamezniku sploh ustreza. Z rastlinsko linijo Tereza’s Choice želimo ljudem pokazati, da priprava zdrave prehrane ni nobena znanost. Tereza’s Choice predstavlja začetno točko, s katero si kdor koli lahko ustvari svojo prehransko pot po popolnoma svojem okusu. Ker verjamemo, da zdrava prehrana ni stvar peščice izbranih, ampak vseh, ki želijo pisati svojo zdravo kulinarično zgodbo – brez pomislekov in dietnih etiket. Smo lahko prehransko fleksibilni in še vedno zdravi? Uspeh znamke Tereza’s Choice se skriva v priročnosti in v spodbujanju raznovrstnih in uravnoteženih rastlinskih jedi, vendar brez postavljanj prestrogih pravil – dobrodošli so vsi.

Veganska industrija ne izziva le mesne industrije, temveč celoten prehrambeni sistem, ki letno nahrani 60 milijard živali, ne pa tudi 7 milijard ljudi. Ampak način, na katerega snujemo podjetja, ki naj bi ustvarjala boljšo prihodnost, ni celosten, kot se predstavljajo zastavonoše zelene prihodnosti. Je le nadevanje maske na isti stari obraz kaptializma. Poslovna rast za ceno zdravja delavcev. Monopolistično izločanje konkurence. Obsesivno patentiranje znanja, ki bi lahko imelo pozitiven učinek, če bi le bilo »open-source«. Ustvarjanje vsebine ne kot prispevek družbi, temveč le kot sredstvo za monetizacijo. Tretiranje ljudi kot »potrošnikov« in ne čutečih bitij. Parazitsko kopiranje kulture in ne njeno soustvarjanje. Vse te prakse so prisotne tudi v poštenjaškem svetu veganskih biznisov, ki jim je dovolj, da lahko rečejo, da imajo 90 % manjši ogljični odtis kot konkurenti, ki delajo živalske izdelke. Kaj pa odtis na javni prostor? Kaj pa odtis na kulturo? Kaj pa odtis na zdravje delavcev? Kaj vse bi morali meriti, da res ustvarimo »sustainable« podjetja oz. boljšo prihodnost? Zakaj je svet posla še zmeraj ločen od človeškosti? To se sprašujem že od travmatične delovne izkušnje iz oglaševanja pred 15-imi leti. In zdaj bom na to poskušal odgovoriti na odru v 15-ih minutah v semi-uspešni maniri.