Program

Glavni program

Kako postati najboljša različica samega sebe? Kako izvesti optimalen nastop v stresnih situacijah? Kako vam pri tem lahko pomaga vizualizacija in druge tehnike, ki jih uporabljajo športniki? Sara vam bo psihologijo učinkovitosti približala na praktičen, zabaven in dostopen način.

Ilka Štuhec, vrhunska športnica, še bolj vrhunski človek. V pogovoru s predstavnikom Forda bo govorila o vztrajnosti, odpovedovanju, prioritetah, sodelovanju z ljudmi in seveda komuniciranju. Ilka Štuhec, ki je s svojo toplino in dostopnostjo prevzela slovenska srca, je svetu dobro znana tudi po tem, da lahko konkurenčno tekmuje v praktično vseh smučarskih disciplinah. Po težki karierni poti, zaznamovanimi s številnimi poškodbami, vztrajno dokazuje, da se vedno znova pobere in se na bele strmine vrne še močnejša.

V svoji karieri je postala prva Slovenka z osvojenim malim kristalnim globusom v smuku in prva, ki je dvakrat zapored osvojila naslov svetovne prvakinje v smuku. Poleg številnih lovorik v mlajših selekcijah ima Ilka Štuhec v svoji zbirki uspehov tudi mali kristalni globus v alpski kombinaciji, devet zmag in skupno 17 uvrstitev na zmagovalni oder v svetovnem pokalu v alpskem smučanju.

Pokrovitelj pogovora je  Forda Slovenija.

6 x 10 je poseben, hiter pregled sodobnih tem, ki nam »nagajajo« v vsakodnevnem življenju. Ne bomo se spraševali, kaj je narobe, ampak podajali odgovore, kako popravljati odklone. Šest izjemnih posameznih se bo v kratkih 10-minutnih dialogih z voditeljico Taro Zupančič pogovarjalo o problematiki izgorelosti, potrebi po digitalnem razstrupljanju, kulinaričnem sproščanju, novem življenju v novi državi, spremembah, ki jih prinese materinstvo, in pomenu branja in pripovedovanja zgodb v digitalni dobi.

Katja Krasko Štebljaj (ELES): Izgorelost, novodobna bolezen
Manja Gradišek (NLB): Najboljši odklop je v naravi
Saša Zor (Intercontinental): Kulinarični užitki niso prenajedanje
Dr. Nina Slabe: Nepozabna doživetja materinstva
Alma Čaušević (Beletrina): Kjer je zgodba, tam je življenje
Viktorija Radojević (Mercator): Novo življenje v novi državi

Vsi smo že poslušali zgodbe o samorogih. Toda dejstvo je, da nas večina nikoli ne bo postala samorog. Najbolj priljubljena bajeslovna žival Petra Hinnsena ni samorog, temveč feniks.

Ali se lahko povsem preobrazite, celo pod izjemnim pritiskom, da boste na koncu še močnejši? To je definicija feniksa, pot prenove, odpornosti in pomladitve.

Kaj imata skupnega samorog in feniks, kaj se lahko naučita drug od drugega, toda zakaj in v čem se resnično razlikujeta? V »nikoli običajnem« svetu se naša potreba po radikalnih inovacijah iz dneva v dan povečuje, toda kje naj dobimo navdih, da postanemo feniks?

Koncept feniksa lahko prenesemo na organizacije in podjetja, pa tudi na posameznike, menedžerje in voditelje. A verjetno je najpomembnejše, da ga uporabimo na ravni družbe, držav, revij in narodov.

Kako boste pa vi posvojili svojega feniksa?

Vse več podjetij se v svojih marketinških aktivnostih uspešno poslužuje sožitnega oglaševanja (native advertising), saj potrošnikom približa vsebine, ki jih dejansko zanimajo. Različne načine njegove uporabe, še posebej programatičnega sožitnega oglaševanja, nam bo s pomočjo številnih praktičnih primerov približala Faye Liddle-Moore, komercialna direktorica za Severno Evropo v podjetju Outbrain.

Mastercard ima razvoj tehnologije in inovacije že v genskem zapisu. Toda tudi ta nekoč »zgolj« ponudnik plačilnih kartic se mora nenehno truditi, da ostaja relevanten za uporabnike. V zadnjem času je z vidika znamčenja nase opozoril s prilagojeno celostno grafično podobo in novo zvočno identiteto. O teh in drugih inovativnih marketinških prijemih bo spregovorila Ioanna Mingou, vodja marketinga pri Mastercardu, odgovorna za Grčijo, Ciper in Malto.

Aljoša Bagola se bo v svojem prispevku posvetil vprašanju, kako upravljati s svojim zadovoljstvom v času hiperintenzivnosti sodobnih življenjskih stilov, ki so obteženi z nenehnimi zahtevami in pričakovanji. Družbeni mediji od nas zahtevajo nenehno uprizarjanje sreče, delodajalci nenehno učinkovitost, mediji pa nenehno stanje pripravljenosti. A delovati po pričakovanjih drugih ni nikoli dober recept za osebno srečo.

Včasih se je treba odzvati hitro. Zelo hitro. In takrat je ključno, da naročnik in agencija delujeta usklajeno, se »čutita« in pravzaprav bereta misli drug drugega. Nemogoče? Naj vas primer svetovne predstavitve novega produkta, ki je potekala hkrati na več koncih sveta, tudi v Sloveniji, prepriča v nasprotno. Kako jim je to uspelo, bosta predstavila Špela Marinčič, menedžerka poslovanja v družbenih skupnostih in dogodkov pri Philip Morrisu, in Boštjan Prijanovič, direktor agencije New Moment.

V tej interaktivni in izjemno privlačni predstavitvi boste izvedeli, kako lahko podjetja v poplavi različnih vplivnežev izluščijo »svojega«, ki bo najbolje poosebljal vrednote njihove osebne znamke in jo približal svojim sledilcem. Domnu Mavriču se bodo na odru pridružili še Insta-jl dekleta Ivajana Banić, Tina Gaber in Pia Pustovrh ter Domen Rozman (Dunking Devils).

Je vplivnež, ki smo ga izbrali za svojega ambasadorja, resnično vpliven ali pa si kupuje sledilce? Kako vemo, da bo objavljal vsebine, ki ne bodo škodile naši blagovni znamki, če mu pustimo povsem proste roke? To in še druge pasti, na katere moramo paziti, da se ne ujamemo vanje, bo iz prve roke razkrila Dženeta Schitton, ki fenomen spletnih vplivnežev preučuje tudi po strokovni plati, med drugim kot avtorica znanstvenih prispevkov za Pravno prakso.

Stella Korošec, direktorica marketinga v podjetju EQUA, ki se je iz start-upa razvil v eno od najbolj cvetočih podjetij v Sloveniji, bo v pogovoru s Simono Kruhar Gaberšček, glavno urednico Marketing magazina, spregovorila o svojih podjetniških začetkih in zakaj jo je že nekdaj vodila želja po ustvarjanju izdelkov, ki ne bodo škodovali okolju. Pojasnila bo, kateri so ključni stebri, s pomočjo katerih širijo svojo spletno skupnost in kako so prišli do 110.000 sledilcev na Instagramu, in podelila tri nasvete za uspešno komunikacijo v digitalnih medijih.

Sestri Nina Majcen in Urška Golob sta konec leta 2017 na trgu predstavili blagovno znamko Cuckoo Cups. Nini se je po nepozabnem bivanju na Novi Zelandiji utrnila zamisel o nizkocenovnih bivalnikih Nest Campers, malce pozneje pa tudi za Cuckoo Cups, pločevinaste lončke z domiselnimi avtorskimi motivi. Trenutno tako uspešno vodi dva posla, Nest Campers, ki deluje na mednarodnem trgu, in Cuckoo Cups, ki je uspešno prodrl na slovenski trg. Urška pa pri Cuckoo Cups skrbi predvsem za vizualni del (fotografije izdelkov, pasice, letaki …) in za dizajne, ki pristanejo na lončkih in drugih izdelkih. Zaupali vam bosta, zakaj sta na svoji podjetniški poti že skorajda odnehali, a sta vendarle sklenili, da je vredno vztrajati.

Še pred dvema letoma je v pisarnah Malih junakov sedelo in ustvarjalo 10 ljudi z velikimi sanjami. Danes jih v novih prostorih v središče Ljubljane dela že več kot 100. V sodelovanju z več kot 50 zunanjimi sodelavci, kot so pisatelji, ilustratorji, prevajalci in tiskarji, ustvarjajo personalizirane knjige za otroke, ki dnevno rišejo nasmehe na obraze otrok in privabljajo solze v oči staršev. Samo v letu 2018 so prodali skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Pa še Khloe Kardashian jih pozna … Kako so v tako kratkem času prodrli na mednarodno prizorišče, kakšnih marketinških prijemov so se pri tem domislili in kdaj bodo prodali svojo milijonto knjigo, bosta povedala ustanovitelja podjetja Mic Melanšek in Rado Daradan.

Izkušeni kreativni direktor Drago Mlakar bo najprej predstavil aktualne družbeno odgovorne akcije in poudaril, zakaj je pomembno, da blagovne znamke zavzamejo močno stališče, saj to občutno poveča vrednost komunikacije. V drugem delu se mu bodo pridružili predstavniki (bolj ali manj) pogumnih naročnikov, ki jih bo izzval z vprašanjem: kdaj ste lahko pogumni in kdaj raje ne.

Vzporedni program

Kako danes vidimo digitalni marketinški prostor v Sloveniji in kako nam to pomaga pri odločitvah v prihodnosti?
Z različnimi raziskovalnimi orodji bomo opredelili digitalni prostor in ga umestili v oglaševalski kontekst dosega, uporabniške izkušnje, meritev in učinkov oglaševanja. S pomočjo obstoječih podatkov bomo ponudili boljši pregled nad medijsko krajino v Sloveniji. Znotraj medijskega ekosistema bomo umestili tudi premijske založnike, ki jih opredeljujejo kakovost inventorija, uredniška in lokalna vsebina, zagotovljeno varno okolje za blagovno znamko in še kaj.

Simon Potočnik bo predstavil izkušnjo spletne agencije Optiweb pri vzpostavitvi spletne trgovine Intersport na področju petih držav (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna, Črna Gora). Pri tem se bo osredotočil predvsem na stvari, ki so se jih naučili, in priznal napake, ki so jih naredili pri tem.

Vsi smo že poslušali zgodbe o samorogih. Toda dejstvo je, da nas večina nikoli ne bo postala samorog. Najbolj priljubljena bajeslovna žival Petra Hinnsena ni samorog, temveč feniks.

Ali se lahko povsem preobrazite, celo pod izjemnim pritiskom, da boste na koncu še močnejši? To je definicija feniksa, pot prenove, odpornosti in pomladitve.

Kaj imata skupnega samorog in feniks, kaj se lahko naučita drug od drugega, toda zakaj in v čem se resnično razlikujeta? V »nikoli običajnem« svetu se naša potreba po radikalnih inovacijah iz dneva v dan povečuje, toda kje naj dobimo navdih, da postanemo feniks?

Koncept feniksa lahko prenesemo na organizacije in podjetja, pa tudi na posameznike, menedžerje in voditelje. A verjetno je najpomembnejše, da ga uporabimo na ravni družbe, držav, revij in narodov.

Kako boste pa vi posvojili svojega feniksa?

Podatki so zlato, vsebina je kralj. V svojem prispevku bo Ana Ostrički poudarila, da so lastni digitalni kanali pomemben vir podatkov in jih je dobro pametno izkoriščati. Izpostavila bo tudi pomen vsebinskega središča, t. i. »content huba«, in predstavila, kako je Mercatorju vsekanalna (»omnichannel«) strategija pomagala ustvariti boljšo uporabniško izkušnjo in povečati vrednost košarice. Povedala bo tudi, kako z implementacijo sodobne tehnologije v podjetju zadovoljujejo potrebe kupcev, kako številke dokazujejo, da njihove dosedanje rešitve dajejo rezultate, in kaj načrtujejo v prihodnje.

Ob uvedbi nove komunikacijske platforme »Začnite nekaj neprecenljivega« (Start Something Priceless) je Mastercard navdihnil ljubiteljskega kuharja Jana Macarola in mu priskrbel prakso pri enem najbolj priznanih slovenskih chefov Urošu Štefelinu iz restavracije Vila Podvin. Skozi sedem chefovih izzivov je vajenec uril svoje spretnosti, kopičil znanje in si ne nazadnje prislužil vstop v chefovo kuhinjo, kjer je v finalni preizkušnji pripravil gurmansko večerjo za izbrane nagrajence. Kartica Mastercard je bila na tovrsten način vsakdanje in organsko vpletena v zgodbo Chefovega vajenca, saj je opolnomočila vplivneža in mu omogočila, da je zasledoval svojo strast.

Si predstavljaš svoje življenje brez pametnega telefona in kupa aplikacij, ki skrbijo, da aktiviraš ali pa počiješ svoje možgane? Odgovor je jasen tudi AMZS in Radiu 1 – Pravima prijateljema, ki sta združila moči in izkoristila sinergijo in v parih letih sodelovanja poskrbela, da preko 260.000 uporabnikov mobilne aplikacije AMZS umirja promet. Kaj je recept stalne rasti, ki je že močno presegla pričakovanja? Kako ga prenesti v različne branže in hkrati delati dobro za družbo in okolje?

Prepričajte se, da neizogibna digitalizacija danes vendarle ni rešitelj ali zagotovilo, da vam bo uspelo. Pomembna je prava mera izbranih aktivnosti, ki poskrbijo, da aplikacija AMZS prekaša tudi super digitalne asistente.

Tolga Yurteri, direktor za digitalno bančništvo v Novi KBM, bo prikazal, kako je digitalizacija v zadnjem desetletju vplivala na bančno panogo. Še posebej bo izpostavil trende, ki so zaživeli s prihodom pametnih telefonov v naše življenje. Povedal bo, kako v Novi KBM vidijo bančništvo sedanjosti in prihodnosti.

Z znamko Nomago so želeli zgraditi novo predstavo o poti do dopustniške destinacije. Želeli so, da bi bila za potnike pot že začetek nove potovalne dogodivščine. Do tega, da je ta predstava prvo, na kar ljudje pomislijo ob omembi Nomaga, sta dve poti – učinkovita komunikacija in odlična skrb za stranke. Za oboje skrbijo tudi preko digitalnih kanalov. Jerneja Faletič bo povedala, kako so jih vzpostavili in s katerimi dilemami in izzivi so se srečali med procesom.

Matija Torlak je ustanovitelj Digital School, v kateri otroke z inovativnimi pristopi spoznavajo z osnovami logičnega razmišljanja in osnovami programiranja. Na otrokom prilagojen način podajajo digitalna znanja, ki opolnomočijo otroke in mladostnike, da bodo lažje soustvarjali prihodnost.