Dober digitalni projekt je po mnenju Jureta Dolerja, predsednika žirije 10Diggita in direktorja engagency, transparentno predstavljen projekt, ki ima v digitalnem okolju (pozitiven) vpliv na ciljno skupino in dosega svoje zastavljene cilje.

»Predvsem pričakujem prijavo zanimivih projektov, ki so imeli v digitalnem okolju tak ali drugačen (pozitiven) vpliv na ciljno skupino, ki so jo skozi svoje aktivnosti nagovarjali. In seveda, zelo je pomembno, da so prijavljeni projekti realno ter transparentno predstavljeni s strani prijaviteljev – kakšni so bili cilji, rezultati, koncept, ciljne skupine, kreativne rešitve, uporabniška izkušnja, doseg itd. ter seveda komunikacijski in promocijski podporni kanali. Pri čemer zares ni bistveno, ali je imel projekt lokalen, regionalen, nacionalen ali celo mednaroden doseg – pomembno je, da je dosegel (ali vsaj zasledoval) svoje zastavljene cilje; v kakršnem koli dometu ali okolju že. Vse to bo dalo žiriji boljši vpogled in možnost čimbolj realnega ocenjevanja.«

Danes smo podelili nagrade za presežke v slovenskem digitalnem prostoru.. Letos je bilo prijavljenih rekordnih 75 del, žirija pa je podelila enajst zlatih in štiri velike nagrade.

Letos je bilo prijavljenih rekordnih 75 del, žirija pa je podelila enajst zlatih in štiri velike nagrade.

Agencija 101 je veliko nagrado prejela v kategoriji družbenih medijev, in sicer za odmevno digitalno akcijo »Glavni ponoči« za naročnika MEDKOM GTS. Akcija je prejela tudi zlato nagrado, in sicer v kategoriji drugo. Drugo zlato nagrado diggit je agencija dobila v kategoriji B2B za vzpostavitev lastnega spletnega mesta agencija101.si, tretjo pa so dobili v sodelovanju z naročnikom Merkurjem v kategoriji trgovina, in sicer za digitalno akcijo »Pregriznjena povezava«.

DROM agency je veliko nagrado za digitalno kampanjo prejel za projekt »Cockta – Unfollow« za naročnika Atlantic Droga Kolinska. Akcijo je žirija nagradila še z zlato nagrado v kategoriji FMCG. Z istim naročnikom je agencija osvojila tudi drugo zlato nagrado, in sicer za digitalno akcijo »Jimmy Fantastic – JOKE arena« v kategoriji mediji in zabava. Tretjo zlato nagrado je osvojila z naročnikom Renault Nissan Slovenija (v kategoriji avtomobilizem in tehnika) za »JUKE x The Batman«.

Luna TBWA je prejela veliko nagrado za digitalno strategijo za Donatovo digitalno strategijo za naročnika Atlantic Droga Kolinska. Zlati nagradi so prejeli za digitalno akcijo »Naše tačke« za Zavarovalnico Sava v kategoriji finančnih storitev, zavarovalništva in bančništva ter digitalno rešitev za Zavod Vozim »Heroji furajo v pižami: Herojski vau’čer – za vau večer s srečnim koncem« v kategoriji neprofitnih organizacij.

Četrta velika nagrada – za digitalni oglas – je šla v roke digitalni agenciji iPROM, in sicer za digitalno oglaševanje »Destinacije z ljubljanskega letališča po meri uporabnika –
dinamična kreativnost v realnem času« za Fraport Slovenija.

Zlate nagrade diggit so prejele še digitalna agencija CNJ z naročnikom Zavetišče Ljubljana (ZOO Ljubljana) v kategoriji javni sektor za spletno stran Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana, oglaševalska agencija SHIFT z naročnikom A1 Slovenija v kategoriji IT in telekomunikacije za delo »Črni humor pred črnim petkom« ter digitalna agencija ENKI za naročnika Goolets v kategoriji turizem za spletno mesto Goolets.net.

»Všeč mi je, da je bilo letos veliko digitalnih projektov, ki so vključevala interakcijo z uporabniki, predvsem pa odličnega dizajna in uporabniške izkušnje. Želim pa si, da bi ustvarjalci projektov mogoče nekoliko bolj začeli uporabljati tehnologijo oziroma izkoriščati, kaj vse nam naprave ponujajo,« je letošnja prijavljena dela komentirala predsednica žirije Ajda Rotar Urankar, podjetnica, podkasterka in produktna vodja v Celtri.

Letos smo že tretjič podelili tudi priznanje za pomembne dosežke na področju digitalnih komunikacij v Sloveniji. Zlati likalnik za digitalno osebnost leta je letos prejela Milena Jakovljević, soustanoviteljica in strateška direktorica DROM agency. Jakovljevićeva, ena od najbolj prepoznavnih slovenskih »digitalk«, je agencijo, takrat še pod imenom Mediodrom, ustanovila leta 2011 skupaj s svojima sestrama. Leta 2020 se je agencija preimenovala v DROM agency, danes pa je ena od največkrat nagrajenih slovenskih digitalnih agencij.

Rezerviraj si sedež na Diggitu in prisluhni rastlinskim vizionarjem!

V luči vse večje ozaveščenosti ljudi glede prihodnosti našega planeta se vse več ljudi odloča za prehrano, ki temelji na rastlinski osnovi. Vedno več je tudi blagovnih znamk, ki razvijajo povsem nove izdelke, s katerimi ciljajo ne le na rastlinojedce, temveč predvsem t. i. fleksitarijance, ki v svojo prehrano dodajajo vse več rastlinskih sestavin.

Kakšna je prihodnost naše hrane? Bo še vključevala jedi živalskega izvora ali pa bo večinoma temeljila na rastlinah? Kaj snovalce blagovnih znamk vodi k razvijanju novih rastlinskih izdelkov, ki za zdaj še veljajo za alternativne? Kako nameravajo »spreobrniti« ljudi – in ali je to sploh njihova želja? Kako lahko rastlinsko prehranjevanje pripomore k obvladovanju podnebnih sprememb?

O vsem tem bodo na Diggitu razgrabljali trije ustanovitelji rastlinskih blagovnih znamk, ki uspešno nagovarjajo ne le slovenske fleksitarijanske gurmane, temveč tudi mednarodno javnost. Z nami bodo Vladimir Mićković (Juicy Marbles), Tereza Poljanič (Tereza’s Choice), in Martin Rojnik (Grashka).

Na Diggitu 2022 bo 12. maja 2022 nastopil Shed Simove, verjetno najbolj zabaven in navdihujoč predavatelj, ki je nastopil na katerem od naših dogodkov.

Shed Simove, zabavljač, podjetnik, pisec in motivacijski govorec, je bil v zadnjih petih letih, odkar je nastopil v Sloveniji, izredno dejaven. Izdal je novo knjižno uspešnico Success Or Your Money Back, vrsto novih neuporabnih izdelkov in kljub covidu-19 veliko nastopal.

Na Diggitu 2022 bo govoril o idejah, razmišljanju, inovacijah in tehnikah za njihovo udejanjanje: »Ko pride ideja, ji sledi, lahko te popelje do neverjetnih stvari …«

Imetnik rekorda Guinnessove knjige rekordov, bog marketinga in imetnik lastne valute se veseli ponovnega obiska v Sloveniji.

Leta 1992 je Slovenija dobila končnico .si vpisano v korenski strežnik, sledila je registracija prvih domen.

Kot kaže časovnica Registra, ki deluje v okviru Arnesa in je skrbnik strani z domeno .si, se je slovenska internetna zgodba začela odvijati marca 1992, ko je SI postala uradna oznaka Slovenije, 1. aprila tega leta pa je bila vpisana v korenski strežnik.

Premierno je na domeni .si zaživel »paket« domen slovenskih nosilcev, ki so se prenesle z .yu na .si. V tem paketu so bili med drugim spletni naslovi ki.si, arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si. Prva slovenska spletna stran je ugledala luč sveta 23. novembra 1993 in jo je postavil Mark Martinec skupaj s sodelavci IJS.

Največ registracij novih domen je bilo leta 2005 ob sprostitvi pravil oziroma ko so registracije domen prešle na registrarje. Do takrat so se domene registrirale pri Registru in so bile brezplačne. »Leta 2005 se je ustanovil sistem register-registrar, domene so plačljive in se jih lahko registrira po mili volji,« pojasnjujejo pri Registru. Od 4. aprila 2005 je tako mogoče domeno registrirati samo pri pooblaščenem registrarju (teh je več kot 100).

Pri tem nas je zanimalo, koliko je bilo do zdaj registriranih domen. Števec domen .si lahko najdete na Registrovi spletni strani www.register.si. V času pisanja prispevka je bilo registriranih 146.420 domen. Ob tem v Registru poudarjajo, da to še ne pomeni, da ima vsaka domena že postavljeno spletno stran.

V letošnjem letu smo na zaposlitvenih straneh Marketing magazina objavili približno 350 zaposlitvenih oglasov. Najpogosteje iskani novi sodelavci so bili upravljavci družbenih omrežij oziroma social media managerji.

Upravljavce družbenih omrežij danes iščejo velika in srednja podjetja, oglaševalci, mediji in agencije vseh vrst. Potreba po njih je prisotna že nekaj let, letos pa se je še prav posebej razmahnila. Skokovit razmah družbenih omrežij oziroma medijev v zadnjih letih in njihov vpliv na znamčenje, prodajo, zaposlovanje in iskanje novih kadrov, spremljanje medijev itd. je nekoč »poklic prihodnosti« spremenil v poklic sedanjosti.

Iskanje ljudi za upravljanje omrežij je postalo nočna mora podjetij, saj povpraševanje močno presega ponudbo. Pri tem je jasno, da upravljavec omrežij ne more biti »kar en študent, ki je nekaj objavljal na Facebooku«. Kako najti primerne sodelavce? Kako jih motivirati in nagraditi?

Pri MM-u smo pred tremi leti zasnovali in vzpostavili prvo »šolo« za upravljavce družbenih omrežij UDO-SMM (udo-smm.si), ki jo je uspešno zaključilo že 174 slušateljev.

Marca 2022 organiziramo prvi »social media day«, dan družbenih omrežij oziroma DanD. Namenjen bo letnemu pregledu novosti vseh najpomembnejših omrežij. Podali bomo odgovore na vprašanja, kako uspešno promovirati in tržiti izdelke ter storitve preko različnih omrežij, kako prodajati neposredno preko omrežij, kako zaposlovati najsposobnejše kadre itd. Del programa bo namenjen tudi predstavitvi podjetij, ki iščejo nove mlade sposobne ljudi.

Na DanD bomo pregledali trende na Facebooku, Twitterju, Instagramu, TikToku, YouTubu itd. Predstavili bomo številne primere uspešnih praks. Predavanja bodo kratka in konkretna. Namenjena so poslovni rabi in promociji storitev in izdelkov.

Vse bolj postaja jasno, da so družbena omrežja svoj svet. Svet, ki je in ni povezan z »digitalnim marketingom«, svet, ki se tako hitro spreminja, da ga je težko ujeti.

Mastercard® je otvoril prvo pop-up restavracijo skupaj s chefinjo Ano Roš in Hišo Franko v središču Ljubljane. Mastercard s tem kulinaričnim popotovanjem ponovno povezuje, dokazal pa je tudi, da je kljub veliki razdalji med bližnjimi vse mogoče.

Atrij glavne pošte v Ljubljani se je te dni spremenil v Mastercardovo pop-up restavracijo Priceless, kjer s svojo ekipo kuha Ana Roš. Najboljša slovenska chefinja je svojo kuhinjo za en teden preselila v Ljubljano in s svojo ekipo zasnovala osemhodni meni z največjimi uspešnicami Hiše Franko.

V Mastercardu, kjer želijo s tehnologijo povezovati ljudi, so na otvoritvi za goste pripravili posebno presenečenje. S pomočjo najnaprednejše tehnologije – hologramske projekcije – so združili dve ljubljeni osebi. Tako je z njihovo pomočjo gostja restavracije za isto mizo uživala v druženju s svojo ljubljeno osebo z drugega konca Slovenije. »Trenutne razmere so nas oddaljile od skupnih druženj z najbližjimi, a obenem naučile, da toliko bolj cenimo trenutke, ko se ponovno zbližamo ob prav posebnih priložnostih. Tega se zavedamo tudi v Mastercardu, kjer je naše poslanstvo ustvarjati nepozabna doživetja, ki prebujajo čute in nas povezujejo,« pravijo.

»Veseli smo, da smo imeli priložnost ponovno dokazati, kako v praksi deluje naše poslanstvo, da z inovativnimi tehnološkimi rešitvami doživetja ponesemo na višjo raven. S pomočjo napredne tehnologije, holograma, smo namreč gostom poleg doživetja ponudili tudi edinstveno povezovanje,« je ob otvoritvi restavracije povedal Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard Slovenija.

»Več možnosti imate, da postanete feniks kot pa samorog.«

Peter Hinssen, tehnološki zanesenjak in odličen poznavalec Silicijeve doline, se trenutno posveča preučevanju podjetij, ki kot feniksi vzniknejo iz pepela. V tem vidi priložnost za tradicionalna podjetja, saj ta ne bodo nikoli postala samorogi, trendovski start-upi, ki dosegajo milijardne vrednosti. »Podjetja morajo sama sebe nenehno na novo izumljati, saj bodo v svetu stalnih sprememb le tako lahko močnejša. Toda to morajo storiti, dokler rastejo in še niso dosegla svojega vrhunca. Pozneje je to lahko prepozno.« Kot primer feniksa navaja Walmart, največjega trgovca na svetu, ki vedno znova ostaja relevanten za svoje kupce. Kako mu to uspeva, bo Hinssen iz prve roke zaupal udeležencem DIGGIT-a, saj je zadnjih 18 mesecev veliko časa preživel z vodilnimi ljudmi iz Walmarta in ga spoznal do obisti. Na podlagi tega je spoznal, da 21. stoletje zahteva nove voditelje, ki bodo kombinacija Elona Muska, drznega podjetnika, in Jacka Welcha, legendarnega direktorja GE, ki podjetje obda z avro varnosti.

Hinssen podpira prizadevanja konference DIGGIT po izpostavljanju raznolikosti. A opozarja: »V ZDA se zadnjih nekaj let veliko govori o spolni in rasni raznolikosti kot ključnih dejavnikih uspešnosti podjetja. Sam pa bi rad izpostavil še kognitivno raznolikost; različnost v mišljenju ljudi, ki jih imate v podjetju. Ne morete imeti samo podobno mislečih ljudi, ki bodo prihajali na dan z enakimi idejami. To nikamor ne pelje. Podjetja si morajo prizadevati za raznolikost zaposlenih v vseh pogledih, predvsem pa morajo ti biti odprtega duha, radovedni in vedno pripravljeni na usvajanje novih znanj in veščin.«

Psihologija vztrajnosti in vzdržljivosti

Če kaj, bi se morali od vrhunskih športnikov naučiti vztrajnosti. Vrhunska plavalka Sara Isaković ve, kako pomembna je prava psihološka pripravljenost na življenjske izzive. Pridružite se ji na 08DIGGIT, kjer bo nastopila s predavanjem o “performance” psihologiji.